Ok, par dni nazaj sem bil med drugim v Lipici in da kar takoj, takole med nami, iskreno povem - doli je živ dolgčas. Ogledaš si lahko en odprt prostor, kjer domujejo kobile z svojimi žrebički, dva,tri hleve z konji…in to je vse. No, če naletiš na pravi dan je potem tu še jahalna predstava, ki pa je tudi en velik 20 minutni zeh. In to je to. Ja.

Če odštejem hojo, ker malo se pa res nahodiš, bi lahko vse skupaj trajalo pol ure. Še dobro da je bila karta gratis, ker me je kar groza zapisati koliko stane v normalni prodaji. Preverite raje na njihovi strani.

Tule je par slik in to je to, več od tega ne vidite. Vodi vas namreč vodič in prosto raziskovanje ozr. sprehod ni dovoljen. Kot da bi bil v kakšni top secret ustanovi. No, saj mogoče pa sem bil, kaj pa vem.

Sobota v Ljubljani je lahko prav cool. Res, Res! Vsaj včeraj je bilo tako. Vreme je bilo res lepo, tako, da se je dalo marsikaj videti.

Robovox še vedno stoji na ploščadi pred stolpnico Metalke. Občasno še kakšno reče na ves glas, če mu pošlješ SMS.

Gostinska veriga Marche je postavljala rekord v peki najdaljše pite. Dolga je bila okoli 600m, cena za kos 2€ (znesek naj bi šel v dobrodelne namene). Je pa pošla res hitro. Ali pa sem imel tak občutek. Ne vem no, meni se je zdelo da jo je zmanjkalo v dobrih dveh urah. Dobra je bila.

Na Ljubljanici pa je potekala kolesarska dirka znanih osebnosti. Tof, Martin Strel, Marjan Šarec, trop playboyevih zajčic in Fredi Miller so bili samo eni od tekmovalcev, ki so vrteli pedala po reki. Luštno za pogledati. Zmagal je Marjan Šarec, Tof je bil drugi,za Strela ne vem točno kam se je uvrstil, ker je imel rahel defekt kolesa in je vrtel v prazno ter se brezupno zataknil v zid, Fredi pa je bil…Fredi.Ni zapel nobene, toliko v vednost za vse njegove razočarane (ali vesele..hm?) pristaše.

Toliko zaenkrat od javljanja iz terena.Upam na še več tako pestrih sobot. Manjka jih.

Takole bom rekel, živeti blizu travnatega hriba, v bližini gozda in skal je načeloma prav prijetno. ČE ne naletiš na kake prijazne sosede. Pred časom sem tako že imel gosta na dvorišču, danes pa je bil na obisku verjetno nek njegov sorodnik.

Čeprav nimam pojma o kačah, predvidevam, da je bil tole kak mladič, ker ni bil večji od 10 - 15 centimetrov. No, če je bil bolj skromen pri dimenzijah, je pa bil toliko gibčnejši in hitrejši. Me pa misel na mladiče nekako ne potolaži. Kjer so mladiči je ponavadi nekje v bližini ...eh, saj vsi vemo kaj.

Zanimivi sta mi tisti dve beli piki za glavo. Zna kdo povedati, kaj je to za ena vrsta?

Takle znesek je bilo potrebno plačati za vožnjo po parkirišču in iskanje prostega parkirnega mesta…Ja, za bednih 7 minut križarjenja in kroženja gor in dol po ploščadi pred parlamentom (ki je bila nabita z avtomobili, napis ni delal, avtomat pa je vseeno veselo odpiral vhodno rampo, saj nas je bilo več takih) in po izgubljenem upanju na prosto parkirno mesto, je bilo potrebno plačati 2 eura, da te rampa na izhodu spusti ven. Bi napisal nekaj krepkih…pa še čakam na primeren trenutek.

Že vejo, zakaj je dobro da ni več vratarja, tam v hiški kot nekoč. Z avtomatom se nekako nima smisla kregati.

Pi***!

Ta teden je končno prišel dolgo pričakovani “season” finale serije Lost. Se pravi, 4. sezono so zaključili…hm, tako kot ponavadi. Nekaj stvari se razkrije in odpre en kup novih vprašanj. Lost pač. Glede na rekordno kratek čas v katerem sem pogledal celo sezono, mi je čas do finalne epizode presenetljivo hitro minil. Ja, bolj se splača počakati na celo sezono in jo tako lahko pogledaš brez premora in napetosti kaj se zgodi po določenem delu.
Skratka, materiala, teorij in predvidevanj za naslednjo sezono je v obilu in ko sem prekopaval internet za vtisi in komentarji ostalih gledalcev sem naletel na dve zanimivosti.

Prva je telefonski klic, ki ga v finalu doživi Kate. Klic je nerazumljiv, ampak kaj pa, če se ga prevrti nazaj? Dobimo tole:

Druga zanimivost pa se dogaja okoli samega finala, skratka, ko kamera pokaže kdo je v krsti. Če še kdo ne ve, naj raje ne gleda da si ne pokvari užitka, zaradi ohranjanja napetosti in izdajanja skrivnosti so namreč posneli več različnih koncev. Tu sta dva..vemo pa kateri je pravi.

Zdaj pa spet lahko samo čakamo na peto sezono. Šmrc.

Včerajšnji Tednik me je presenetil z prispevkom, kjer jo z kamero mahnejo na parkirišča in snemajo tiste, ki parkirajo na mestih rezerviranih za invalide.  Seveda niti na daleč ne spadajo v to kategorijo, razen če se zaradi izrečenih izjav sami počutijo tako. Priložnost je bilo slišati tisto klasiko “Samo za pet minut not skočim“, pa “Sej ni noben’ga drugega“, seveda ni šlo mimo tiste “Sploh nisem vedel, da je to mesto rezervirano za invalide“. Japajade. Tako mesto pa res lahko spregledaš.

Ampak najbolj bizarne izjave in obnašanje je pa sledilo po tej vobči klasiki. Nekateri so še ponosni, da parkirajo na teh mestih?!? Oja. Ker se je šlo za parkirišča pred Cityparkom, vsi dobro vemo, da je v neposredni bližini parkirna hiša. Pa ne samo ena. Tip pa zatrjuje, da ne počne nič napačnega, parkira na teh mestih, ker drugje ni prostora in da imajo invalidi še preveč rezerviranih mest? Whoa. Narobe svet res, ker njegovo trditev glasno potrjujejo še drugi. Da, parkirnih mest rezerviranih za invalide je še preveč! Naj to število zmanjšajo in naredijo več navadnih.

Na drugi strani pa invalidi razlagajo kakšne težave imajo z zasedenimi mesti in očitno se nekaterim ne da dopovedati, da ima invalid težave pri vstopu ali izstopu. Bizaren svet, ni kaj.

No, samo parkirišče Cityparka ni izjema, tudi cel komplet BTCja ni ravno zgleden pri zagotavljanju prostih mest. Sobota pred Halo A. Bo kakšno prosto mesto za invalide? Močno dvomim, vsaj iz mojih opažanj. Takole hitro mi na pamet pade še cona na Rudniku z Leclercom ter Merkurjem, ki imata tudi povečini zasedena mesta. Očitno sta si trgovini sami krivi, kaj so pa ta mesta naredili tako blizu vhoda.

Zgleda da se je tako težko sprehoditi par metrov več ali pa so nekateri pozabili na osnove olike. Kot naprimer obzirnost ali pa čisto navadna vljudnost.

Ali pa je že tudi parkiranje na mestih rezevirane za invalide postala stara slovenska navada. Upam da ne.

Povsem resno. Ali je kdo pričakoval uvrstitev v finalni izbor? Res? Po eni strani se vsi zavedamo, da je Eurosong ena velika kuhinja in čeprav nam stavnice vedno, ampak res vedno napovedujejo visoko uvrstitev, smo tako presenečeni, ko izpademo v predizboru. En tak velik WTF?? nam visi nad glavo in ne moremo dojeti, kaj se je zgodilo.

Seveda sledi vsesplošno prepričevanje, kako je bil pevec/pevka super, pesem fantastična ampak je Eurokuhinja spet naredila svoje. Osebno se mi tekmovanja pesmi rahlo zgrešena, ker enostavno ne razumem sistema ocenjevanja takih pesmi.
Ok, všečnost pesmi je zelo relativen pojem, ampak kdo lahko trdi, da je neka pesem boljša od druge? Seveda med te tu ne štejem opernih arij, šolanih pevcev in podobnih zadev, kjer so zadeve precej lažje za ocenjevanje.  Tako na koncu pristanemo v kotlu dogovorov, promocij, tihih povezav, medsebojnih favoriziranj in podobnih kuhinj. In potem še vedno upamo na dobro uvrstitev?

Yeah, right.

p.s.:priznam, občutek, ko vidiš, da si prav napovedal je…sweet.

Takole ob prvem lepem vremenu se poleg vseh ostalih zadev začenja tudi sezona piknikov in ostalih družabnih stvari.

Že od nekdaj so mi najbolj fascinantne službene fešte. Najhujši sovražniki so največji prijatelji, vsi se razumejo z vsakim, šefu pa lahko vsak reče tepec in tako naprej. Stvari, ki se ponavadi zgodijo na taki prireditvi so tako lahko še dolgo predmet debat in pogovorov. Še posebej tiste, ki so za koga zoprne ozr. neprijetne, hehe.

Tudi naš oddelek, si je ta vikend privoščil piknik. O tem smo se sicer pogovarjali že dobra dva meseca, vendar se je vse skupaj začelo dogajati šele v zadnjem tednu.Lokacija in vreme sta bila v redu, hrana tudi, o pijači pa itak ni treba zgubljati besed.
S sabo sem imel fotoaparat in ker mi igranje nogometa pomeni toliko kot eskimu igranje biljarda, sem se raje posvetil slikanju padcev in ostalih peripetij.

Končna bilanca nogometa tako ni bila izražena v številu golov ampak v številu poškodovanih. Takole, na oko rečeno v pol ure so bili poškodovani štirje. Ja, ukvarjanje z športom je res zdravo. Škatla prve pomoči je seveda ostala v firmi.

Preostanek večera tako ni nihče več brcal ampak…praznil.

Zdaj pa že čakam na naslednji piknik.

Eh, takole poležavam ob računalniku, z enim očesom spremljam tale bedni nedeljski program in brskam po internetu…Nakar opazim, slavček se je ženil! Mladoporočencem pa je treba nekaj zaželeti mar ne?

Hm…Da bi ženi vsak dan vsaj takole prepeval:

Poštar je pritovoril škatlo z dodatki prehrani. No, ko te dodatke pripravljam, doziram z žličkami, mericami, mešam z mlekom ali čim podobnim, zgledam kot kakšen okorel diler.

Dela je pa kar nekaj:

- Whey zjutraj na tešče in po treningu

- Kreatin pred in po treningu

- Omega 3 kapsule po kosilu

- Daily Vit zbirko vitaminov po kosilu

Hvala bogu, da je Whey z okusom Vanilije užiten, škatla namreč ni tako majhna kot se zdi. Obenem se mi zdi ribje olje v kapsulah naravnost genijalna zadeva, vsaj za tiste od nas, ki ne maramo preveč rib in ostalih hm…stvari, ki migajo v vodi.